Šolski okoliši po ZDA se intenzivno pripravljajo na prihajajoče šolsko leto. Okrožje Vicksburg Warren (VWSD) je tako predstavilo anketo »Kaj si starši želijo«, s katero želi zbrati mnenja družin. Poudarek je tudi na cepljenju otrok pred začetkom pouka. Medtem ko nekatere šole, kot je Nevis, sprejemajo nove ravnatelje in načrtujejo povišanje stroškov za fitnes ter popravila objektov, se druge, vključno z Daytonom, soočajo z visokimi cenami šolskih potrebščin. Okrožje Sumner County je odobrilo proračun, ki vključuje milijon dolarjev za prenovo otroških igrišč in s tem izboljšanje dostopnosti za otroke s posebnimi potrebami. Leon County School Board je prav tako potrdil predhodni proračun. Nekatere šole uvajajo inovativne metode reševanja disciplinskih težav, kot je možnost izbire med pridržanjem in pohodom. Vendar pa proračunski rezi v okrožju Stillwater povzročajo zaskrbljenost med starši zaradi razredov z več letniki. Pred začetkom šolskega leta so pomembni tudi preventivni pregledi, kot so pregledi oči.

V Varšavi so za 10. januar 2026 napovedali Ogólnopolskie Forum Oświatowe (Vsesplošni prosvetni forum) pod geslom »V skrbi za prihodnost poljske šole«. Dogodek, ki ga organizirata Koalicija za rešitev poljske šole (KROPS) in sindikalna sekcija Solidarność, bo združil akademske strokovnjake, izobraževalne delavce, predstavnike lokalnih skupnosti, sindikaliste in starše. Namen foruma je vzpostavitev prostora za vsebinsko razpravo o smeri nujnih sprememb v poljskem izobraževalnem sistemu. Udeleženci bodo med panelnimi razpravami podali diagnozo trenutnega stanja v šolstvu ter predstavili vizijo šole, ki temelji na podajanju verodostojnega znanja, vzgoji in dejanski podpori učencem. Organizatorji poudarjajo, da je cilj srečanja oblikovati konstruktiven dialog med vsemi ključnimi deležniki v izobraževanju, ki se v zadnjem obdobju srečujejo s številnimi izzivi in reformami na področju kurikuluma ter metodike poučevanja.

Najnovejša avstrijska raziskava je pokazala na velike razlike pri vključevanju otrok s posebnimi potrebami v redni izobraževalni sistem. Čeprav imajo starši v Avstriji že od devetdesetih let prejšnjega stoletja pravico do izbire med specializiranimi šolami in inkluzivnimi razredi, podatki razkrivajo, da je dostop do inkluzije močno odvisen od vrste invalidnosti in zvezne dežele bivanja. Učenci z avtizmom in vedenjskimi motnjami se v inkluzivne razrede vključujejo bistveno redkeje kot vrstniki z drugimi oblikami oviranosti. Še posebej visoke ovire pri vstopu v redne osnovne šole imajo učenci, pri katerih so prisotne motnje v duševnem razvoju. Raziskava poudarja, da sistemske razlike v praksi omejujejo zakonsko zagotovljeno pravico do izbire, kar vodi do neenakomerne porazdelitve otrok med različnimi tipi izobraževalnih ustanov. Strokovnjaki ob tem opozarjajo na potrebo po bolj enotnih merilih in boljši podpori za otroke s kompleksnejšimi potrebami v okviru splošnega šolstva.

V Franciji so za šolsko leto 2025 napovedane spremembe v izobraževalnem sistemu. Med glavnimi novostmi so posplošena prepoved uporabe mobilnih telefonov v šolah, uvedba novega preizkusa iz matematike v prvem letniku in izvajanje programov spolne vzgoje. Poseben poudarek bo namenjen tudi duševnemu zdravju učencev. Vse te novosti se uvajajo z namenom izboljšanja učnega okolja in priprave učencev na prihodnost.

Francoska vlada je napovedala uvedbo stroge zakonodaje, ki bo otrokom, mlajšim od 15 let, prepovedala uporabo družbenih omrežij. Po navedbah francoskih medijev predlog zakona predvideva tudi popolno prepoved uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah, ki naj bi stopila v veljavo z začetkom novega šolskega leta septembra 2026. Ukrep je del širše nacionalne strategije za zaščito duševnega zdravja mladostnikov in zmanjšanje negativnih vplivov digitalnih tehnologij na izobraževalni proces. Načrtovana reforma sledi razpravam o tveganjih, ki jih prinašajo digitalne platforme, vključno s spletnim nadlegovanjem in zasvojenostjo. Čeprav so podrobnosti o načinu preverjanja starosti še v fazi usklajevanja, vlada poudarja nujnost omejitve dostopa do vsebin, ki niso primerne za razvojno obdobje mladostnikov. S septembrom 2026 bi tako šole postale območja brez mobilnih naprav, kar naj bi izboljšalo koncentracijo dijakov in spodbudilo neposredno socialno interakcijo.

Nemški šolski sistem se pred letom 2026 pripravlja na resne izzive, saj bo takrat začela veljati zakonska pravica do celodnevnega varstva za učence prvih razredov. Strokovnjaki in šolski ravnatelji opozarjajo, da bo pomanjkanje učiteljev in ostalega pedagoškega kadra takrat še bolj izrazito kot danes. Poleg kadrovskih vprašanj se izpostavljajo tudi visoki finančni stroški, ki jih bo takšna sistemska sprememba zahtevala od zveznih dežel in občin. Napovedi kažejo, da se bo pritisk na osnovne šole stopnjeval, saj primanjkuje ne le izobraženega kadra, temveč tudi ustreznih prostorskih kapacitet za izvajanje popoldanskih dejavnosti. Izobraževalni sektor v Nemčiji se tako spopada s strukturnimi težavami, ki bi lahko ogrozile kakovost poučevanja in varstva v prihodnjih letih.

Avstrijski minister za izobraževanje Christoph Wiederkehr iz vrst stranke NEOS je v okviru aktualnega reformnega partnerstva z zveznimi deželami in občinami napovedal uvedbo enotnih minimalnih standardov za otroške vrtce na ravni celotne države. Trenutno so ureditve glede velikosti skupin, razmerja med številom otrok in vzgojitelji ter zahtevane strokovne izobrazbe osebja v pristojnosti posameznih zveznih dežel, kar vodi do precejšnjih razlik v kakovosti predšolske vzgoje po državi. Z novim zveznim zakonom bi radi odpravili tako imenovan 'krpanka' sistem in vzpostavili jasne pogoje, ki bi veljali po vsej Avstriji. Po ministrovih besedah bi s tem ukrepom ne le izboljšali kakovost storitev za otroke, temveč tudi olajšali delovne pogoje za pedagoške delavce, ki se spopadajo z različnimi obremenitvami. Doslej so vsi poskusi poenotenja teh standardov propadli zaradi nasprotovanja nekaterih dežel, vendar Wiederkehr verjame, da je v trenutnem političnem vzdušju dogovor mogoč.

Novoizvoljeni župan New Yorka Zohran Mamdani je v sredo sporočil, da ne bo več zahteval odprave županskega nadzora nad javnim šolskim sistemom mesta. S to odločitvijo je Mamdani preklical eno svojih osrednjih predvolilnih obljub, ki jo je med kampanjo večkrat izpostavil. Mamdani je svojo spremembo stališča naznanil hkrati z imenovanjem Kamarja Samuelsa na položaj kanclerja mestnih šol, kar velja za ključno kadrovsko potezo v trenutku, ko se šolski sistem nahaja v negotovem položaju. Prehod na nov model upravljanja bi po mnenju opazovalcev lahko povzročil dodatno nestabilnost, zato se je novi župan odločil za ohranitev obstoječe strukture moči. Mamdani je poudaril, da je stabilnost izobraževalnega sistema v tem trenutku prednostna naloga, izbira Samuelsa pa naj bi zagotovila kontinuiteto in strokovno vodenje. Kljub temu je odločitev sprožila razprave med njegovimi podporniki, ki so pričakovali korenitejšo reformo upravljanja šolskega sistema v največjem ameriškem mestu.